Rom 10 | SloChraska | STEP | Bratje, želja mojega srca in molitev k Bogu za Izraelce je, da bi bili zveličani.

Romans 10

10. Poglavje

1 Bratje, želja mojega srca in molitev k Bogu za Izraelce je, da bi bili zveličani. 2 Kajti pričujem jim, da imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju. 3 Zakaj ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost, se niso podvrgli pravičnosti Božji. 4 Kajti konec postave je Kristus, da prejme pravičnost vsak, ki veruje. 5 Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki izvira iz postave: „Človek, ki je to storil, bo živel v njej“. 6 Toda pravičnost, ki je iz vere, govori tako: „Ne reci v srcu svojem: Kdo pojde gori v nebo? (to je, da Kristusa doli pripelje), 7 niti: Kdo pojde doli v brezno? (to je, da Kristusa gori pripelje iz mrtvih)“. 8 Ali kaj govori? „Blizu tebe je beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem“, to je: beseda vere, ki jo oznanjujemo. 9 Ker če pripoznaš z usti svojimi Jezusa za Gospoda in veruješ v srcu svojem, da ga je Bog obudil iz mrtvih, boš zveličan. 10 S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se pripoznava za zveličanje. 11 Kajti pismo pravi: „Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen“. 12 Ker ni razločka med Judom in pa Grkom, zakaj en in isti je Gospod vsem, bogat za vse, ki ga kličejo. 13 Kajti „vsak, kdorkoli bo klical ime Gospodovo, bo zveličan“. 14 Kako pa bodo klicali tega, ki vanj niso verovali? kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? in kako bodo slišali brez propovednika? 15 A kako bodo propovedovali, ako niso poslani? kakor je pisano: „Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega“. 16 Ali vsi niso bili poslušni evangeliju. Kajti Izaija pravi: „Gospod, kdo je veroval oznanilu, ki ga je slišal od nas?“ 17 Vera je torej iz slišanega oznanila, oznanilo pa pride po besedi Kristusovi. 18 Ali pravim: Niso li slišali? Seveda, saj „po vsej zemlji se je razširil njih glas in do koncev naseljenega sveta njih besede“. 19 Ali pravim: Ni li razumel Izrael? Prvi je Mojzes, ki pravi: „Jaz vas privedem k zavisti po ljudstvu, ki ni ljudstvo, po ljudstvu nerazumnem vas razjezim“. 20 A Izaija govori smelo in pravi: „Našli so me ti, ki me niso iskali, razodet sem bil tem, ki niso vpraševali po meni“. 21 Glede Izraela pa pravi: „Ves dan sem iztezal roke svoje k ljudstvu nepokornemu in upornemu“.